Ko človek stopi na pot spominjanja – pot vračanja k sebi, k svoji izvorni identiteti in notranji resnici se hitro sreča z nečim, kar je staro kot človeška psiha sama: arhetipi.
V filozofiji Spomni.se arhetipi niso samo psihološke kategorije. So notranji glasovi, energijske sile in vzorci zavesti, ki vplivajo na tvoje odločitve, odnose, strahove in preboje.
Carl Gustav Jung jih je opisal kot strukture kolektivnega nezavednega nekaj, kar ne pripada le meni ali tebi, temveč celotnemu človeštvu oz. kolektivu.
Jaz jih dojemam kot koncentrirana spominska jedra kolektivne zavesti, ki so osnovni gradniki (temelji) človeške psihe. Kot hrbtenica naše psihe oz. jedrne energijske strukture, iz katerih se oblikujejo naše misli, čustva, vzorci in identiteta organizirajo okoli njih. Po domače povedano: Naša psiha se organizira okoli arhetipov.
Niso nastali v naših življenjih, ampak so pa osnova delovanja naše psihe oz. zavesti in podzavesti. Njih izraz in njihov potencial se aktivira skozi življenje.
Zato arhetip ni nekaj, kar si izmislimo ampak je je nekaj, kar najdemo globoko v sebi.
Lahko si jih predstavljamo kot:
- notranje like, ki živijo v tvoji psihi (npr. Junak, Mati, Kralj, Prevarant, Ranjeni Zdravilec …)
- energetske tokove, ki se aktivirajo, ko v tvojem življenju nastopi določen izziv (npr. boj za resnico, rojstvo nečesa novega, izguba, prehod, prelom)
Arhetipi niso preprosto „karakterne lastnosti“. So globlje, bolj temeljne sile, ki presegajo posameznika, a se izražajo skozi posameznika.
So kot most med individualno in kolektivno zavestjo, ker se preko arhetipov tvoja osebna zgodba po tihem povezuje z zgodbami človeštva, tudi travmatičnimi.
Število arhetipov in ključni arhetipi
Arhetipov ni mogoče natančno prešteti, ker arhetipi niso število ampak struktura energij in njihov preplet.
Arhetipi ki pa se najpogosteje aktivirajo v notranjem delu so:
- Junak / Bojevnik
- Tebe potiska v izzive, preizkušnje, spopad s strahovi.
- Senčno: fanatizem, dokazovanje, „jaz proti svetu“, agresija brez kontrole, jeza na svet,..
- Ranjeni Zdravilec
- Tvoja rana postane vir modrosti in sočutja do drugih.
- Senčno: zdravljenje drugih kot pobeg pred lastno bolečino, izgorelost, „jaz moram rešiti druge“, jaz moram pomagati drugim da so bolj srečni,…
- Mati / Oče
- Skupina arhetipov, povezanih z ustvarjanjem, varnostjo, redom, podporo.
- Senčno: kontrola, posesivnost, manipulacija, rigidnost.
- Modrec / Mistični Vedež
- Iskanje resnice, globine, smisla; povezava z intuicijo in širšo zavestjo.
- Senčno: odmik od življenja, intelektualno ali duhovno napihovanje, cinizem.
- Prevarant (Trickster)
- Ruši lažne strukture, razkriva iluzije, prinaša humor in spontanost.
- Senčno: samosabotaža, kaos brez odgovornosti, destruktivni upor.
- Otrok / Božanski Otrok
- Nedolžnost, spontanost, radovednost, zaupanje.
- Senčno: naivnost, nezrelost, nezmožnost prevzemanja odgovornosti.
- Senca
- Vse, kar je potisnjeno, nezaželeno, zavrnjeno v tebi: agresija, egoizem, seksualnost, zavist, sram, ponos…
Senca ni arhetip v klasičnem smislu, je pa prostor, kjer se senčni vidiki arhetipov zberejo in potencirajo svoj energijski naboj .
Vsak arhetip ima temeljno jedro, njegov izraz pa je odvisen od stanja zavesti, skozi katero se uteleša. Zato se lahko kaže kot:
- svetli izraz
- senčni izraz
- prehodni izraz
- kulturni, mitski in osebni izraz
Pomembno: psiha v vsakem trenutku multidimenzionalno preklaplja med različnimi arhetipi in njihovimi izrazi.
Kot je razvidno, ima vsak arhetip svetli in senčni izraz, in sicer v smislu:
- zrelega (svetlega) izraza, ko energijo arhetipa živiš zavestno, ustvarjalno in v dobro sebe ter drugih
- nezrelega ali senčnega izraza, ko energija arhetipa prevzame nadzor in deluješ iz rane, strahu ali potrebe po kontroli, priznanju oziroma maščevanju
Primer – arhetip Bojevnika:
- Zrelo: postavlja zdrave meje, brani šibkejše, stoji za resnico, a ne išče konflikta iz ega.
- Senčno: napada, dominira, uničuje, uživa v kontroli in ponižanju drugih – ali pa je pasiven, brez moči, in se boji vsake konfrontacije.
Arhetip Mati:
- Zrelo: neguje, podpira, pusti, da drugi rastejo in gredo svojo pot.
- Senčno: duši, drži druge v odvisnosti, manipulira s krivdo in žrtvovanjem (“toliko sem naredila zate”).
Torej problem ni arhetip sam – problem je (nezrela) zavest, ki lahko izkrivlja koncept izraza arhetipa.
Egregorji NISO arhetipi!
Arhetip je temeljni, prvinski vzorec zavesti (npr. Mati, Junak, Modrec, Prevarant). Lahko bi rekli, da je „nadoseben“ in star kot človeška psiha sama.
Egregor pa je kolektivna energijska tvorba, ki nastane, ko veliko ljudi napaja neko miselno-polje / ideologijo / skupino (npr. narod, religija, politično gibanje, kult, blagovna znamka).
Egregor pogosto „uporablja“ določene arhetipe (npr. Junak, Mučenik, Oče-Narod, Odrešitelj), da se ujame v psiho ljudi in jih vodi.
V terapiji ali šamanizmu ne delam z osebo kot z „osebnostjo“, ampak z njenimi notranjimi strukturami. Te strukture niso besede in niso logične ideje, predstave, prepričanja,… Navsezadnje -kognitivno človek razume veliko. Ampak razumevanje ne pomeni preobrazbe.
Zato, če terapevt ali šaman dela le na ravni „všečnega pogovora“ ali „pozitivnih misli“, ne doseže jedra. Jedro je vedno arhetipska raven oz. osnovna struktura psihe.
Ko nekdo samostojno ali v terapevtskem vodenju pride v stik s svojo bolečino, ne pride v stik samo s spominom. Pride v stik energijsko vlogo, ki se ponavlja npr.
- Vzorec žrtve? → Arhetip ranjenega otroka ali tragične junakinje, ki išče zunanjega “reševalca” (ponavadi je to oseba z notranjo stukturo arhetipa Ranjenega zdravilca)
- Kronična pomoč drugim? → Ranjeni zdravilec, ki rešuje druge, da ne bi čutil lastne praznine.
- Eksplozivnost, zadržana jeza? → Senčni bojevnik ki izrablja in zlorablja svoja agresivna čustva.
- Perfekcionizem? → Kontrolor, notranji kritik brez milosti do samega sebe in drugih.
- Izgubljenost? → Nezreli iskalec brez vodstva notranjega modreca, ki išče odgovore pri drugih in se vedno bolj izgublja.
Ko se arhetip preobrazi:
- izgine ponavljajoč vzorec (npr. prisotnost tistih, ki te izčrpajo)
- oseba zaznava drugače (jasnejše meje, drugačna energija)
- notranji glas se spremeni (manj krivde in kritike, več samozaupanja)
- telo se sprosti (manj psihično-fizične napetosti, več stika s sabo)
- percepcija in zaznave sveta se reorganizirajo (ni več filtriranja skozi rano)
Gre za celostno spremembo v polju psihe, ki vpliva na spremembo v podzavesti in zavesti.
In zato arhetipsko vodenje ni zgolj terapevtska tehnika je umetnost spremljanja zavesti skozi skupno polje zavesti, ki ga tvorita terapevt/šaman in udeleženec.
Zato globinska kvaliteta vsake terapije ali šamanskega dela neposredno odvisna od tega, kako zavestno ima terapevt/šaman prepoznane in integrirane lastne arhetipe.
Zakaj? Zato ker človekovo Celoto ne sestavljamo z metodami ampak z lastno zavestjo!
Terapevt/šaman s prepoznanimi in integriranimi arhetipi:
- ve, kateri arhetipi ga vodijo in jih ne skriva (niti pred sabo, niti pred procesom)
- ne zliva svoje rane v klientovo polje
- ne išče potrditve skozi proces drugega
- prepozna, kateri arhetipi so aktivni v klientu, in kateri v njem
- zavestno drži prostor, ker ima notranji odnos z Bojevnikom, Zdravilcem, Varuhom, Mistikom…
- sposoben je preklopa – ve, kdaj naj govori Modrec, kdaj deluje Zdravilec, kdaj naj se izrazi Prevarant (za razbijanje rigidnosti), in kdaj naj utihne Ego.
Zato, ko sem kot terapevt v stiku s svojimi arhetipi, se spontano določa, kaj se lahko »(pre)rodi« v klientu. In, zato se z vsakim terapevt »rojeva« drugačen proces, četudi uporabljajo enako tehniko ali sveto medicino.
Če želiš raziskati svoje arhetipske dinamike, razumeti notranje vloge, ki vplivajo na tvoje odnose, in integrirati dele psihe, ki še niso vključeni v tvojo notranjo Celost, te povabim v individualno Spomni.se terapijo.
V tem procesu ustvarim varen prostor, kjer se lahko tvoja zavest poglobi, razume, preobrazi in postopoma vrne v svojo najmočnejšo in najbolj povezujočo obliko.
Ps. Po moji zaznavi in logiki se naša zavest se ne giblje linearno, temveč v ciklično – v arhetipskih tokovih. Posamezni deli psihe se priklapljajo na te tokove, ki postopoma začnejo oblikovati in organizirati našo zaznavo, čustvovanje in delovanje. Psiha podzavestno poišče »zunanje figure« – partnerja, prijatelje, sovražnike, egregorjev, aktivnosti, odvisnosti, ki navzven odražajo notranje (arhetipske) cikle psihe.
Zunanji svet tako postane ogledalo zavesti in podzavesti, skozi katerega lahko začnemo prepoznavati, kako psiha v nas deluje – tudi takrat, ko deluje proti naši lastni Celosti.
Z zunanjem izrazom psihe človek dobi »ogledalo« svoje zavesti in podzavesti preko katere prepoznava kako psiha znotraj sebe deluje tudi proti sebi in proti človeku, kot nosilcu takšne psihe oz. energij psihe.
Preko teh ogledal človek (lahko) postopoma ugotovi v katerih vzorcih, prepričanjih in načinih razmišljanja njegova lastna psiha sabotira ali omejuje njegovo bitje, njegovo voljo in njegov stik s sabo.
V procesu samoprepoznavanja tako imenovanih »zdravih« in »nezdravih« delov sebe, ki so v resnici neintegrirani deli psihe, in zato še niso vključeni v notranjo Celost. Zato se pogosto znajdemo v vlogah, ki jih ne doživljamo kot vloge, temveč kot »to, kar smo«.
V teh vlogah lahko vztrajamo zelo dolgo, dokler ne pride do trenutka uvida: prepoznanja, kateri arhetip je aktiven in kako njegov nezreli ali senčni izraz oblikuje naše življenje.
To prepoznavanje ustvari razmik med zavestjo in vlogo. Arhetip, ki je prej deloval kot nezavedni program, postane zavesten notranji proces.
Vloga ne izgine, temveč se preobrazi saj iz ponavljajočega se cikla postane prostor integracije in izraz večje notranje Celosti.
Preobrazba se zgodi takrat, ko se ista arhetipska energija začne izražati skozi zrelejšo, bolj celostno obliko zavesti.
